Izraz kurikulum se nanaša na celoto znanj, veščin, stališč in vrednot, ki naj bi se jih študenti naučili, jih razvili in usvojili v poučevalno-učnem procesu.
To pa vključuje:
učne cilje in izide,
učne vsebine,
učne aktivnosti in naloge,
učna gradiva,
učni prostor,
načine preverjanja in ocenjevanja znanja idr.
Kurikulum je širši pojem kot učni načrt. Učni načrt vsebuje učne cilje/izide, vsebine, metode poučevanja in ocenjevanja predmeta v študijskem programu.
Pristop k načrtovanju in oblikovanju kurikulumov predmetov in študijskih programov v sodobnem visokošolskem izobraževanju, temelji na izidih.Skladno s tem pristopom služijo kot osnova v procesu oblikovanja kurikuluma učni cilji in izidi, temu pa so prilagojeni načini poučevanja in preverjanja ter ocenjevanja znanja.
Proces oblikovanja kurikuluma predmeta obsega:
določanje učnih izidov
izbiranje poučevalnih strategij in učnih aktivnosti
izbiranje nalog za ocenjevanje
Ključnega pomena pri tem je, da so vse tri sestavine (nosilni elementi kurikuluma) med seboj ‘poravnane’ in vodijo k skupnemu cilju – model konstruktivne poravnave, ki danes velja za najbolj razširjen pristop k oblikovanju visokošolskega kurikuluma.
Učni izidi v učnem načrtu predmeta določajo ključno znanje, ki naj bi ga pri predmetu dosegli študenti. Študentom povedo, kaj se od njih pričakuje in kaj lahko oni pričakujejo od predmeta, učiteljem pa služijo kot osnova za oblikovanje učnih gradiv, izbiro poučevalnih strategij in učnih aktivnosti ter izbiro načinov za preverjanje in ocenjevanje znanja.
Gradivo
Ta učna enota prikazuje:
proces oblikovalskega razmišljanja v kontekstu visokošolskega izobraževanja;
stopnje v procesu oblikovanja kurikuluma predmeta po načelih na izidih temelječega pristopa (konstruktivna poravnava);
oblikovanje učnih izidov za učno uro/temo in predmet v študijskem programu;
nekaj poučevalnih strategij, ki vodijo k doseganju predvidenih učnih izidov.