8. učna enota: Preverjanje in ocenjevanje

Na pristope študentov k učenju (študiju) in na načine na katere se učijo, bistveno vplivajo načini s katerimi se preverja in ocenjuje njihovo znanje in doseganje učnih ciljev in izidov. 

Po ugotovitvah raziskav je znano, da ima ocenjevanje večji vpliv na učenje študentov kot poučevanje. Posledično študenti svoje pristope k učenju in opravljanju študijskih obveznosti, prilagajajo zahtevam ocenjevanja. Raziskave tudi ugotavljajo, da mnoge ocenjevalne prakse spodbujajo površinski pristop k učenju, ki poudarja reprodukcijo posredovanih vsebin. To pa pomeni, da se pri študentih kritično razmišljanje, globinsko učenje in samostojno miselno delo ne razvija na ustrezne načine.

Govorimo lahko o dveh različnih pogledih na namene ocenjevanja. Namen tradicionalnega pogleda je ugotoviti, kako dobro lahko študenti reproducirajo ali memorirajo pred tem posredovano znanje (vsebine) in kako dobro lahko to znanje uporabijo pri opravljanju tipičnih nalog. Za drugi, sodobni pogled pa je namen ocenjevanja omogočanje in spodbujanje učenja.

Če vprašamo študente, si želijo:

  • nedvoumno izražena pričakovanja, 
  • jasne kriterije, 
  • transparentnost pri izbiri načinov ocenjevanja, 
  • avtentične naloge, 
  • izbiro in prožnost pri ocenjevanju, da lahko pokažejo svoje posebne talente v najboljši luči.

Vrste ocenjevanja so lahko normativno ali kriterijsko, sprotno (formativno) ali končno (sumativno), objektivno (kvantitativno) ali subjektivno (kvalitativno), ocenjevanje od zunaj ali samoocenjevanje, vrstniško ocenjevanje idr.

Da bi bilo ocenjevanje kar najbolj kakovostno, je potrebno zadostiti določenim kriterijem:

  • veljavnost: Ali z ocenjevanjem merimo to, kar naj bi merili?
  • zanesljivost: Ali bi dobili podobne rezultate tudi ob drugi priložnosti ali ob drugih ocenjevalcih?
  • objektivnost: jasnost kriterijev, javnost,
  • izvedljivost, ekonomičnost, praktičnost,
  • drugi kriteriji, kot so natančnost, temeljitost, uporaba virov, uporaba teorije, izvirnost.



Gradivo

Ta učna enota prikazuje:

  • glavne cilje preverjanja in ocenjevanja v sodobnem visokošolskem izobraževanju;
  • razlike med normativnim in kriterijskim, sprotnim in končnim ter subjektivnim in objektivnim ocenjevanjem;
  • nekaj strategij za kriterijsko ocenjevanje;
  • ključne značilnosti ocenjevanja ‘za učenje’;

Gradivo za prenos

Oceni predavanje

S klikom na zvezdico podajte oceno

Povprečna ocena 4.8 / 5. Število ocen: 4

No votes so far! Be the first to rate this post.

Podaj svoje mnenje

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen.