1. učna enota: Visokošolsko izobraževanje na začetku 21. stoletja
Spremembe so v zgodovini izobraževanja postale stalnica. Paradigmatski premik v zadnjih desetletjih, je stoletja zakoreninjeno visokošolsko izobraževalno prakso – tako v Evropi, kot tudi v svetu – , postavil na glavo.
Nekatere najbolj značilne spremembe v visokošolskem izobraževanju so:
spremenjen pogled na znanje in izobraževanje;
spremembe v študentski populaciji;
premik ‘od poučevanja k učenju’;
spremenjen pogled na vlogo visokošolskega učitelja;
spremenjen pogled na odnos med teorijo in prakso v visokošolskem kurikulumu;
spremembe v dojemanju učnega prostora;
digitalizacija izobraževanja
idr.
Vse našteto sodi h konceptu ‘aktivnega učenja’, ki danes velja za vodilni koncept procesov modernizacije visokošolskega izobraževanja v Evropi, poznan tudi kot bolonjski proces. Da bi se aktivno učenje sploh lahko začelo, je potrebno aktivirati predznanje študentov. Če je predznanje študentov zadostno in točno ter je aktivirano na pravi način, ima študent močno osnovo za izgradnjo novega znanja. Če pa je predznanje nezadostno, netočno ali aktivirano na neustrezen način, lahko predstavlja oviro za novo učenje. Učitelji tudi že s kratkimi aktivnostmi aktivirajo predznanje študentov, le-to pa izboljšuje njihovo učenje.
Gradivo
Ta učna enota prikazuje:
kaj se je dogajalo v zgodovini visokošolskega izobraževanja,
nekaj ključnih sprememb v pogledih na znanje in izobraževanje v zadnjih desetletjih;
ključne značilnosti premika ‘od poučevanja k učenju’;
kaj pomeni ‘aktivna vloga’ študentov in kako jo je mogoče dosegati in
nekaj strategij aktiviranja predznanja študentov pri poučevanju.