4. učna enota: Visokošolsko predavanje

4. učna enota: Visokošolsko predavanje

Predavanje, kot oblika poučevanja na visokošolskem nivoju, se ohranja že stoletja in je še danes najpogosteje uporabljana metoda poučevanja – a če ni uporabljena ustrezno, je tudi ena najmanj učinkovitih oblik. Nejasni cilji, slaba organizacija, nepovezanost z obstoječim znanjem, preveč vsebine, pomanjkanje interakcije, neustrezna uporaba izobraževalne tehnologije in uporaba neustreznih poučevalnih strategij, lahko vodijo študente v stanje povišanih čustev (razdraženost, tesnoba, frustracija, jeza) ali stanje potlačenih čustev (apatija, otopelost). 

Dober in zanimiv govor, lahko študente pritegne in ‘potegne’ v tematiko. Že Aristotel je govoril o treh stebrih retorike, ki so etos (npr. glas, ton, stil, samozavest, reputacija), logos (logičnost in smiselnost vsebine povedanega, ki poslušalcem omogoča, da dojemajo sporočilo govorca kot prepričljivo, npr. struktura, logično sklepanje, navajanje dokazov) in patos (sposobnost govorca, da v poslušalcih vzbudi čustva in občutke ter jih s tem naredi bolj dojemljive za to, kar jim sporoča). Za Aristotela je patos najpomembnejši od treh stebrov, vzbujanje čustev pri poslušalcih pa je mogoče najučinkoviteje dosegati z uporabo zgodb, s katerimi se lahko občinstvo poveže.

Interaktivno predavanje, ki vzbuja radovednost in pri katerem predavatelj uporablja sprožilce pozornosti ali angažiranosti, po ugotovitvah raziskav nevroznanosti povzroča sproščanje hormonov sreče v možganih (serotonin, dopamin idr.). Povezava teme ali aktivnosti z veseljem, povečuje željo in zmožnost aktivnega ukvarjanja (angažiranja) z vsebino, to pa spodbuja učenje. 

Nekateri primeri sprožilcev pozornosti so:

  • presenetljiva, provokativna trditev ali vprašanje (npr. Denar NI izvor vsega zla na svetu ali Ne čakajte, da boste pripravljeni); 
  • »šokanten« podatek (npr. statistični: Strah pred javnim nastopanjem zniža plačo za 10 %); 
  • vznemirljiv dogodek, slika, video idr.;  
  • primeri iz resničnega sveta, ki vzbudijo šok in začudenje; 
  • zanimive, izzivajoče analogije in prispodobe; 
  • šale, anekdote, zgodbe; 

Gradivo

Ta učna enota prikazuje:

  • prednosti in slabosti predavanja kot oblike poučevanja;
  • ključne značilnosti dobrega govora;
  • načela in značilnosti interaktivnega predavanja;
  • osnovno 3-delno zgradbo predavanja;
  • nekaj uporabnih strategij za spodbujanje aktivnega učenja pri predavanju.

Gradivo za prenos

Oceni predavanje

S klikom na zvezdico podajte oceno

Povprečna ocena 5 / 5. Število ocen: 4

No votes so far! Be the first to rate this post.

Podaj svoje mnenje

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen.