6. učna enota: Poučevanje praktičnih in kliničnih znanj

6. učna enota: Poučevanje praktičnih in kliničnih znanj

Mladi, ki po uspešno zaključeni diplomi vstopajo na trg dela, poleg teoretičnih znanj s področja predmeta oziroma discipline, potrebujejo tudi zmožnost, da ta znanja uporabijo v praksi oziroma na delovnem mestu. Veščine, kot so upravljanje z orodji in opremo, ustno in pisno komuniciranje, sodelovanje in timsko delo, obvladovanja časa, medosebne veščine ter specifična praktična znanja iz posamezne vrste študija so dragocene in cenjene s strani delodajalcev, saj na ta način dobijo samostojnega in usposobljenega delavca, s katerim ne izgubljajo časa za uvajanje in učenje. Univerze in visokošolske ustanove zato v svojih študijskih programih namenjajo vse več poudarka praktičnim oziroma kliničnim znanjem in veščinam.

 

Praksa v visokošolskem izobraževanju dobiva močnejši pomen in tradicionalni pogled ‘od teorije k praksi’ vse bolj nadomešča pogled ‘od prakse k teoriji’ (reflektirana praksa). Klasično poučevanje praktičnih in kliničnih znanj, ki najpogosteje poteka kot demonstracija, pa zamenjuje modeliranje. Pri demonstraciji učitelj ali mentor veščino pokaže oziroma izvede (demonstrira), študenti pa ga pri tem opazujejo. Problem takšne (klasične) demonstracije je v tem, da od študentov ne zahteva aktivnega miselnega angažiranja. Za razliko od tega pri modeliranju učitelj (mentor) dosega aktivno miselno angažiranje z zastavljanjem vprašanj in spodbujanjem refleksije o izvedeni (demonstrirani) veščini. Pri dobro izvedenem modeliranju študenti med drugim:

  • povezujejo teoretično znanje z uporabo v okoljih in kontekstih resničnega sveta;
  • razvijajo praktične veščine, značilne za predmet oziroma disciplino;
  • spoznavajo orodja in opremo ter postopke njihove uporabe;
  • razvijajo veščine opazovanja, analize in presoje podatkov, izvajanja eksperimentov, reševanja problemov idr.;
  • razvijajo komunikacijske veščine (npr. pisanje poročil);
  • razvijajo veščine sodelovanja idr.

 

Vključevanje refleksije, uporabe učnih dnevnikov, analiza kritičnih dogodkov so, med mnogimi drugimi, metode, ki spodbujajo aktivno vlogo študenta v procesu praktičnega usposabljanja.

Gradivo

Ta učna enota prikazuje:

  • vlogo in pomen praktičnih oziroma kliničnih znanj v kurikulumu predmeta oziroma študijskega programa;
  • nekaj strategij in tehnik za poučevanje praktičnih oziroma kliničnih znanj;
  • nekaj načinov za spodbujanje refleksije in kritičnega razmišljanja pri poučevanju praktičnih oziroma kliničnih znanj;
  • strukturirano refleksijo o ‘kritičnem dogodku’ pri poučevanju.

Gradivo za prenos

Oceni predavanje

S klikom na zvezdico podajte oceno

Povprečna ocena 5 / 5. Število ocen: 4

No votes so far! Be the first to rate this post.

Podaj svoje mnenje

Vaš elektronski naslov ne bo objavljen.